Gimnazija Brežice je srednješolska izobraževalna ustanova z bogato tradicijo in dolgoletnim prispevkom k vzgoji in izobraževanju mladih v Posavju. Šola se ponaša z visokimi izobraževalnimi standardi, spodbuja kritično razmišljanje in ustvarjalnost, ter svojim dijakom ponuja spodbudno učno okolje za osebni in akademski razvoj. V prenove in projekte izboljševanja in nadgrajevanja šolskega sistema na Slovenskem vstopa med prvimi v državi. Poleg splošnega gimnazijskega programa nudi tudi številne izbirne predmete, interesne dejavnosti in projekte, ki dijakom omogočajo pridobivanje dodatnih znanj in izkušenj.

Pročelje.

Slika 1 of 11

Na brežiški gimnaziji postaja vse pomembnejše vprašanje, kaj naj šola v 21. stoletju ponudi mlademu človeku na pragu zrelosti, da mu omogoči njegovo spoznavno, čustveno in socialno zorjenje. Zavedamo se, da je naša skupna prihodnost odvisna od tega, kakšne maturante bodo poslali v svet.

Ravno zato se Gimnazija redno vključuje v različne mednarodne in lokalne projekte, s čimer spodbuja sodelovanje, kulturno izmenjavo in globalno ozaveščenost med dijaki. Ena izmed pomembnih pobud, v kateri sodeluje, je tudi projekt Šola ambasadorka evropskega parlamenta, kjer mladi spoznavajo evropske vrednote in vlogo aktivnega državljanstva.

“Cilj naše šole ni samo, da bi mladi dobili vstopnico v boljšo prihodnost – za želeni študij, ampak tudi vzgoja dijaka v bodočega intelektualca, ki mu splošne moralne vrednote ne bodo tuje” prof. Uroš Škof, ravnatelj

S svojo odprtostjo, sodobnimi učnimi pristopi in predanostjo kakovostnemu izobraževanju Gimnazija Brežice dijakom zagotavlja dobro popotnico za nadaljnje študijsko in poklicno življenje.

 

Pouk v zgodovinskem okolju

Frančiškani so prišli v Brežice iz Bosne leta 1658, na željo mestnih očetov. Sprva so stanovali v zgradbi, kjer sedaj stoji Štirnova hiša. Blizu nje je stala tudi cerkev, ki pa se je leta 1676 zrušila. Takratni lastniki gradu, Frankopani, so zunaj mestnega obzidja v letih od 1660 do 1685 zgradili enonadstropni samostan in cerkev sv. Antona Padovanskega, ki so ju nato prevzeli frančiškani. Ti so v samostanu leta 1668 ustanovili šolo, v kateri so poučevali fante iz meščanskih družin. Deklicam vstop v samostan ni bil dovoljen.

Samostan in cerkev je gradil grof Jurij IV., brat zarotnika Franja Krsta Frankopana, in po njegovi prezgodnji smrti njegova vdova grofica Zofija ter njuna hči Marija Julijana, grofica Abensperg in Thraun. Stavbišče za samostanom so darovali meščani, meščan Matej Boršner pa jim je dal še svoje posestvo z vrtom. Frančiškani so imeli podporo graščine, mestnega magistrata in cisterijanskega samostana v Kostanjevici.

Leta 1696 so brežiški grad kupili grofje Attemsi, ki so bili prav tako naklonjeni frančiškanom. Ignac grof Attems je v letih od 1730 do 1732 na svoje stroške na novo postavil samostan, ki je bil zelo prostoren. Imel je dve nadstropji ter velik vrt.

V samostanu so hranili dragocene umetniške slike s podobami svetnikov frančiškanov. Te slike so dobili od dobrotnikov, kot sta bila Ivan baron Moscon (+1674) in grofica Marija Regina Attems, roj. Wurmbrandt (+1715). Oba sta bila pokopana v cerkvi. Frančiškani so imeli tudi lepo knjižnico. Med cerkvijo in sosednjo Držičevo hišo so imeli pokopališče. Kdaj so ga opustili, ni znano.

Dne 29. januarja 1917 je Brežice prizadel hud potres, ki je mestu napravil veliko škode. Samostan je bil tako poškodovan, da so ga morali podreti. Na njegovem mestu je kmalu zrasel enonadstropni samostan, ki stoji še danes, vendar ne pomeni več takšne stavbne znamenitosti kot prejšnji.

Da je nekoč tu bil samostan, spominja še ohranjen križno obokan slopasti križni hodnik. Tudi cerkev so leta 1917 obnovili in jo podaljšali za pet metrov. Ob prezbiteriju cerkve so zgradili kapelo sv. Male Terezike z Detetom Jezusom, v kateri so bile pozimi maše.

Samostanski del.

V času druge svetovne vojne so Nemci leta 1941 izgnali frančiškane iz takratnega samostana v Brežicah. V naslednjem letu so poslopje samostana preuredili za potrebe novoustanovljene nemške gimnazije. Porušili so samostansko cerkev sv. Antona Padovanskega. V šolskem letu 1942/43 so organizirali osemrazredno nemško gimnazijo, ki so poimenovali Anastasius Grün-Überschule für Jungen, RannNemška gimnazija je bila zelo dobro opremljena z učili. Učni jezik je bil izključno nemški, raba slovenskega jezika je bila strogo prepovedana. Zadnja matura v nemški gimnaziji je bila opravljena marca 1945.

Uradna ustanovitev slovenske gimnazije pa je zapisana v letu 1945. Tedanje ministrstvo za prosveto je 8. septembra 1945 ustanovilo samostojno 8-letno gimnazijo v Brežicah, ki je prevzela prostore, opremo in učila predhodne nemške gimnazije. S poukom je šola pričela 15. oktobra 1945. V prvem šolskem letu je bilo v šolo vpisanih 246 dijakov, ki so bili razporejeni v sedem oddelkov. V desetih letih je število dijakov naraslo na 750. Štirim letom nižje gimnazije je sledila mala matura in nato še štiri leta nadaljevanja šolanja na višji gimnaziji, ki so jo dijaki zaključili z (veliko) maturo. Leta 1953 je prvo maturo uspešno opravilo 22 maturantov. V 50-ih in 60-ih letih 20. stoletja je število dijakov hitro naraščalo. Gimnazijski program je bil pogosto na udaru različnih šolskih reform. Leta 1958 je bila v Sloveniji uvedena 8-letna osnovna šola, brežiška gimnazija se je spremenila v 4-letno izobraževalno ustanovo (prejšnja višja gimnazija). V 70-ih letih 20. stoletja je razvoj srednjega šolstva na Slovenskem zaznamovala reforma združevanja srednjih šol v centre. Tako je prišlo do združitve gimnazije, trgovske šole in dijaškega doma v zavod Šolski center Brežice. V šolskem letu 1994/95 je bila ponovno uvedena splošna matura. Po večletnih organizacijskih oblikah v kombinaciji z ekonomsko in trgovsko šolo je v šolskem letu 1998/1999 ponovno zaživela Gimnazija Brežice kot samostojen zavod. Gimnazija Brežice pa je poleg obstoječega splošno gimnazijskega programa pridobila tudi program ekonomske gimnazije.

Spreminjanje podobe

Najstarejši del šole predstavljajo prostori nekdanjega frančiškanskega samostana s cerkvijo sv. Antona Padovanskega. Leta 1941 so stavbo zasedli Nemci in jo preuredili v gimnazijo. Cerkev so delno porušili (ladijski del cerkve so podrli v celoti), iz prezbiterija pa so uredili prostore za delovanje šole. Novejši prizidek gimnazijske stavbe so zgradili leta 1966 in hkrati izvedli prvo adaptacijo stare šolske stavbe. Novo poslopje in adaptirani del stare zgradbe sta bila izročena svojemu namenu 24. oktobra 1966. V prizidku so danes učilnice naravoslovnih predmetov, matematike in slovenščine. Leta 1975 je bila dograjena še težko pričakovana in prepotrebna telovadnica. Prvi prizidek šoli je bil zgrajen leta 1966. V letu 2012 se je izvedla večja nova gradbene adaptacije gimnazijskega stavbnega kompleksa.

Viri

vir fotografij: Projektant, https://www.projektant.si/portfolio/gimnazija-brezice-izgradnja-prizidka-in-sanacija-stare-sole/

ravnateljev citat: Gib, Šolsko leto 2022/2023, letniki XXV, številka 1-2
zgodovina šole po 2. svetovni vojni: Wikipedija, https://sl.wikipedia.org/wiki/Gimnazija_Bre%C5%BEice

Visited 12 times, 1 visit(s) today